Novice

Brdo pri Kranju, 28. novembra 2018 – Včeraj je na Brdu pri Kranju potekal dogodek 13. Vrh slovenskega gospodarstva, katerega je kot bronasti pokrovitelj podprl tudi Slovenski podjetniški sklad. Na dogodku je bilo sprejetih 6 ukrepov za gospodarsko odličnosti, in sicer: povečanje učinkovitosti javnega sektorja, sprememba dohodninske lestvice v korist neto prejemkov, usklajevanje izobraževanja in usposabljanja na delu z razvojnimi spremembami na trgu dela, razvoj trga kapitala z vsemi finančnimi instrumenti, pridobivanje zaupanja in sprememba regulative, vzpostavitev okolja za domače in tuje talente ter okrepitev menedžerskih praks so ključni ukrepi, ki tvorijo formulo uspeha za dosego ambiciozno zastavljenih ciljev do leta 2025. Ti ukrepi so bili izpostavljeni v sodelovanju prek 350 vodilnih predstavnikov gospodarstva, sindikatov in vlade na današnjem 13. Vrhu slovenskega gospodarstva. Vrh je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji.

Slovensko gospodarstvo je v preteklih letih naredilo velik preskok. Iz akutnega bolnika Evropske unije se je razvilo v eno izmed  zvezd gospodarske učinkovitosti, je uvodoma dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup. Lani smo na Vrhu slovenskega gospodarstva postavili ambiciozne cilje, vendar pa ugotavljamo, da bi bili kljub dobrim rezultatom v zadnjih letih ob nadaljevanju trenutnih razvojnih trendov do leta 2025 pri izvozu za okoli 7 % in pri dodani vrednosti 15% za načrtovanimi cilji. Še bolj bomo morali zavihati rokave, biti še inovativnejši in modrejši, da naši razvojni cilji  ne bodo le črka na papirju, je bil jasen. Po Gorjupovih besedah ni univerzalnega recepta, kako doseči gospodarsko odličnost, se pa iz primerov drugih lahko veliko naučimo in lažje pripravimo »formulo«, ki nas bo pripeljala do hitrejšega razvoja. Zato so bili za letošnji Vrh pripravljeni predlogi ukrepov– za podjetja, za vlado in socialne partnerje – na tistih področjih, kjer najbolj zaostajamo za najuspešnejšimi. Vsi predlagani ukrepe bodo predstavljeni ustreznim vladnim ekipam in socialnim partnerjem, »znotraj GZS pa bomo organizirali partnerstva in aktivnosti, s katerimi bomo tudi sami neposredno prispevali delež k približevanju visokim razvojnim ciljem«.

 

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je dejal, da uspešno gospodarstvo je temelj socialne države. Če to ne ustvarja, ni denarja za nič; ne za šole, ne za ceste, plače, zdravila …. Gospodarstvo zna preživeti in se prilagoditi. Največ, kar lahko naredi država, je, če omogoči predvidljivo, konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Slovensko gospodarstvo raste, a to ne pomeni, da je mogoče »motorje dati v prosti tek«, saj nas čakajo novi izzivi. Treba je nadoknaditi tudi zaostanke, ki so se nakopičili po letu 2008. Dotaknil se je tudi vprašanja minimalne plače, kjer je izpostavil, da jo je treba dvigovati postopno in v več fazah. Ni mogoče naenkrat izvesti njeno povišanje in izvzeti vse dodatke.

Slovenija je odprto in v enotni evropski trg tesno vpeto gospodarstvo, ki je v zadnjih letih uspešno nadoknadilo del zaostanka v razvitosti glede na povprečje držav EU, je bil jasen Manfred Bergmann, direktor pristojen za Slovenijo, generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve (DG ECFIN) iz Evropske komisije. Stopnja brezposelnosti je nižja kot drugje v Evropi. Močno pa na primer zaostajamo pri ponovni vključenosti starejših v delovno aktivnost. Tudi po produktivnosti je Slovenija precej nižje uvrščena kot ostale države EU, kljub temu, da je bil napredek v zadnjih letih dosežen. Pri dolgoročni vzdržljivosti javnih financ je Bergmann izpostavil predvsem naraščajoče stroške za izdatke, povezane s staranjem prebivalstva. Po anketi med slovenskimi podjetji je po njegovih besedah opazen zaostanek za povprečjem EU predvsem v vse slabši razpoložljivosti kvalificiranih kadrov ter v rigidni delovnopravni zakonodaji. Med drugim je v svoji predstavitvi izpostavil potrebo po povečanju produktivnosti podjetij. Dvig produktivnosti je predpogoj za dvig plač, in ne obratno.

Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc, je pojasnil, da je Slovenija v zadnjih letih pridobila nekaj mest na lestvicah konkurenčnosti poslovnega okolja, kar je bilo predvsem posledica višje gospodarske rasti ter izboljšane percepcije države v tujini in doma. Iz globalnega poročila o konkurenčnosti, ki ga vsako leto pripravlja Svetovni ekonomski forum, smo opredelili 6 področjih, kjer menimo, da lahko dosežemo napredek. Tako bi želeli do leta 2025 na makroekonomskem področju napredovati s 40. na 25. mesto, pri učinkovitosti poslovnega okolja s 35. na 30., pri učinkovitosti trga dela s 43. na 35, pri razvitosti finančnega trga s 60. na 40., pri inovativnosti z 28. na 20. in pri kvaliteti upravljanja podjetij s 40. na 25. mesto. Najvišjih 5 uvrščenih držav ima standard življenja višji za 50 % glede na Slovenijo. Na teh področjih je nujno danes identificirati tiste ukrepe, s katerimi lahko hitro naslovimo zaostanek. Če bomo te ukrepe sprejeli prej kot druge države, bomo imeli konkurenčno prednost, ki se bo odrazila v več tujih investicijah in hitrejši rasti zaposlovanja.

V razpravi po šestih tematskih področjih so udeleženci današnjega Vrha slovenskega gospodarstva najprej opredelili po tri najpomembnejše ukrepe za posamezno področje, na katere so se odzvali tudiministri Zdravko Počivalšek, dr. Andrej Bertoncelj, Jure Leben, Rudi Medved, Jernej Pikalo ter državni sekretar Tilen Božič. Zatem pa je so udeleženci izglasovali top šest ukrepov kot formulo uspeha za gospodarsko odličnost, ki bo omogočila, da do leta 2025 dosežemo ambiciozno zastavljene cilje - 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, 50 mrd evrov izvoza, 2.300 evrov povprečne bruto plače na zaposlenega.

FORMULA USPEHA ZA GOSPODARSKO ODLIČNOST

·         Povečanje učinkovitosti javnega sektorja

·         Sprememba dohodninske lestvice v korist neto prejemkov

·         Usklajevanje izobraževanja in usposabljanja na delu z razvojnimi spremembami na trgu dela

·         Razvoj trga kapitala z vsemi finančnimi instrumenti, pridobivanje zaupanja in sprememba regulative

·         Vzpostavitev okolja za domače in tuje talente

·         Okrepitev menedžerskih praks

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je sklenila Vrh z besedami, da smo dobili TOP 6 ukrepov za Formulo uspeha za poslovno odličnost. Vendar pa to, da smo danes izbirali predloge za spremembe le na šestih področjih, ne pomeni, da se ne zavedamo kompleksnosti okolja, v katerem delujemo. Gospodarska zbornica Slovenije bo spremljala vsa ključna področja našega poslovnega prostora, tehtala različne predloge za spremembe, predvsem pa tudi sama pripravljala spremembe za večjo poslovno učinkovitost. Šmuceva je izrazila zadovoljstvo, da smo utrdili zavest, da menedžerji lahko veliko naredijo že pri samih sebi, pri podjetjih, ki jih vodijo.

Napredovati in spreminjati se moramo vsi, menedžerji, podjetja, poslovno okolje, je dodala, in izpostavila, da je bila in bo tudi prihodnje na GZS skrb posvečena stabilnemu in učinkovitemu poslovnemu okolju, razbremenitvi stroškov dela, blažitvi kadrovske vrzeli, razvoju ustreznih finančnih mehanizmov za zdravo gospodarsko rast, krepitvi inovativnosti in vrhunskemu upravljanju podjetij.

***

Odzivi ministrstev po tematskih sklopih

Makroekonomsko področje
dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance: Na makroekonomskem področju je najpomembnejša makroekonomska stabilnost. Brez te tudi drugje ne bo stabilnosti. Zaveza vlade je, da bo rebalans 2019 uravnotežen. Cilj 2019 je zmanjšati javni dolg v razmerju do BDP na 66,2 % … Za javni servis dajemo dovolj sredstev. Treba je povečati učinkovitost javnega sektorja. Sistem je treba reorganizirati.

Rudi Medved, minister za javno upravo: Javni sektor je največji storitveni servis v javni upravi. V menedžiranju se moramo nasloniti na modele, ki že obstajajo, ki jih gospodarstvo že ima. Rabimo odgovorne ljudi, ki se bodo znali odločiti in se bodo upali sprejeti odločitve ...Težave povzročajo preštevilni podzakonski predpisi, ker zakone pišemo preslabo.

Učinkovitost poslovnega okolja

Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: V 2018 oz. 2019 bomo naredili strategijo ekonomskih migracij, ki se bo vklapljala v krovno strategijo migracij pod pokroviteljstvom notranjega ministrstva. Narediti je treba korak naprej in pripraviti konkretne ukrepe v socialnem dialogu … Težave imamo s trajanjem študija. Težave pa imamo tudi pri 55+, kjer posamezniki bežijo s trga dela. S tem se moramo soočiti vsi socialni partnerji. Treba je najti rešitve, da bodo starejši dalj časa ostali na trgu dela.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo: Višje plačana delovna mesta so davčno manj konkurenčna v primerjavi s sosednjimi državami. Na plačnem področju je treba narediti korak naprej. Pri plačah je gospodarstvo zaspalo, zato je nastala situacija s predlogom zakona o minimalni plači. To je treba odpreti v socialnem dialogu … Brez digitalizacije ni možnosti, da bi bili konkurenčni.

Jure Leben, minister za okolje in prostor: Potrebujemo jasen zakonodajni okvir. Na področju okolja se nismo na pravi način ukvarjali s samo zakonodajo. Tu so možne izboljšave … Avtonomnost in strokovnost na MOP na določenih mestih nista zadostna. Če pride do investicije, kjer se mudi, lahko MOP in MGRT skupaj predlagata najboljši način za pomoč investitorju pri izvedbi.

Učinkovitost trga dela

dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šolstvo: Hitrejše vključevanje na trg dela je kontinuiran proces, ki se ga lotevamo tudi prek zmanjševanja fiktivnih vpisov … izobraževalni sistem je dolgo-stezni sistem. Ni ga mogoče na hitro prilagoditi potrebam gospodarstva. Zato je treba gledati naprej. Naslavljati je treba sedanje potrebe, prišli pa bodo poklici prihodnosti in čez 20 let morajo biti mladi pripravljeni na te poklice.

Razvitost finančnega trga

dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance: Trg denarja – smo del evroskupine in imamo omejene možnosti ukrepanja. Pri trgu kapitala imamo veliko anomalijo – klasični trg kapitala je zelo majhen, nedelujoč. Ostalo je trg kreditov … Slabo črpamo evropska sredstva, ker imamo premalo dobrih projektov. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo: Zelo pomemben je razvoj finančnih instrumentov evropskih in proračunskih sredstev. Tu je nekaj korak že narejenih (sklad skladov, SID banka, potrpežljiva posojila pri SPS)

Inovativnost

dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šolstvo: Želim si družbene debate, kaj naj bi šolski siste
m bil. Poklici prihodnosti, digitalizacija, izzivi, ki jih bo izobraževalni sistem imel. Kot družba se bomo mogli vprašati, kaj si želimo in koliko smo v to pripravljeni vložiti in na kak način. Sedaj vlagamo okoli 4,8 % BDP, primerljive države pa okoli 6 %. Zgodba je tudi v drugačni in boljši organizaciji. Glede vavčerskega sistema imam v načrtu, da zadevo popravimo in jo vpeljemo predvsem za MSP. 

Tilen Božič, državni sekretar na MDDSZ: Na ministrstvu imamo načrt, da se tudi sami bolj usmerimo v inovacije.

Kvaliteta upravljanja podjetij

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo: Verjamem, da so vsi dobri rezultati gospodarstva rezultat dobrega vodenja. Dva problema: na državni strani moramo narediti popravni izpit, da pridemo do bolj strokovnega upravljanja. Še vedno imamo čez 110 državnih podjetij, njihova vrednost 11,5 mrd. Imamo ogromno dobrih MSP, ki so uspešna doma in v tujini, imajo pa težave pri prehodu iz majhnih v večje, pri prenosu lastništva pri družinskih podjetjih, … ki jim je treba dati usmeritve za boljše upravljanje.

dr. Andrej Bertoncelj, minister za finance: Poslovodenje in nadziranje mora biti učinkovito in uspešno, da se pride do dobrega rezultata. Z uvedbo letnih načrtov in boljših korporativnih praks smo dvignili donos SDH.

Več o dogodku najdete tukaj.

 

Top