Novice

  Strateško razvojno – inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (SRIP) je povezava slovenskega gospodarstva, izobraževalno – raziskovalnih in razvojnih institucij, nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih, v sodelovanju z državo, v nove verige vrednosti po načelih ekonomije zaključenih snovnih tokov[1]. Krožno gospodarsvto oz. trajnostni razvoj zajema različna fokusna področja:   Našteta fokusna področja je v prihodnosti potrebno upoštevati tudi pri finančnih spdbudah za MSP-je in začet delovati v smeri preoblikovanja podjetij v trajnostno oz. krožno gospodarstvo. Nekatera podjetja se že danes sama zavedajo pomena trajnostnega razvoja, zato so nekatere investicije že v preteklosti bile usmerjene v področje krožnega gospodarstva, trajnostnega razvoja in zelene industrije. Taka podjetja so koristila tudi podporo Sklada, skozi različne oblike finančnih spodbud. [1] Vir: https://srip-krozno-gospodarstvo.si/
Vključevanje žensk v podjetništvo v zadnjih letih narašča po svetu in v Sloveniji. Po raziskavi GEM  je Slovenija še vedno na dnu lestvice. V Evropi najmanjšo vrzel med spoloma v podjetništvu najdemo v Španiji (47 % žensk) in Bolgariji (46,5 % žensk), največjo pa na Švedskem, kjer je v zgodnjo podjetniško aktivnost vključenih le 29,7 % žensk. Tudi v Sloveniji je vrzel med spoloma velika, saj je v zgodnji podjetniški aktivnosti prisotna le slaba tretjina (30,1 %) podjetnic, kar nas umešča na predzadnje mesto evropske lestvice. Kaže, da se bo v Sloveniji treba tega področja lotiti precej bolj sistematično in predvsem konkretno. Podpreti ga je potrebno z ustreznimi ukrepi, s katerimi se bodo ustvarili boljši pogoji za večjo vključenost žensk v podjetništvo (GEM, 2018)[1].   Na slovenskem podjetniškem skladu[1] se zavedamo pomena žensk v podjetništvu. Nujne so, če želimo spodbujati trajnostni razvoj, manjšati razlike in doseči razvito gospodarstvo s čim manj neravnovesji. V Evropi je še vedno zelo malo podjetij, ki jih vodijo ali ustanavljajo ženske. Evropska komisija je izpostavila podatek, da je ženskih podjetij v Evropi samo pet odstotkov. Med podjetji, ki nastajajo v zadnjih nekaj letih in so prejela podporo Sklada, je ta delež 20 odstotkov, kar je še vedno daleč od polovice. Zato je potrebno v Evropi in posledično v Sloveniji spodbujati žensko podjetništvo, enakopravnost in enakomernost[2] Pomembnost podjetnic poudarjamo tudi skozi dobre zgodbe, ki se pojavljajo v našem okolju, zato v nadaljevanju prikazujemo dobre prakse ženskih podjetnic, ki jih je podprl tudi Sklad. [1] V nadaljevanju Sklad [2] Vir: povzeto po https://cekin.si/izobrazevanje_in_zaposlitev/zenske-v-startupih-zagonskih-podjetjih-podjetnice-investicije.html [1] Vir: GEM 2018: https://www.gemconsortium.org/report/gem-2017-2018-global-report
Hitro rastoča podjetja so podjetja z več kot 10 % povprečno letno rastjo v triletnem obdobju, ki ima v prvem letu spremljanja triletne rasti vsaj 10 zaposlenih. Rast se meri s številom zaposlenih, Leto opazovanja je zadnje leto spremljanja triletne rasti. Iz skupine podjetij se izločijo tista, ki se jim število zaposlenih poveča zaradi pripojitve. AJPES je v skladu s to metodologijo MGRT oblikoval seznam hitro rastočih podjetij v obdobju 2014-2018. V analizo je bilo vključenih 122.942 gosodarskih družb in samostojnih podjetnikov, med katerimi je 5.366 takih, ki izpolnjujejo kriterije za hitro rastoče pdjetje.   Hitro rastoča podjetja imajo velik pomen za razvoj gospodarstva. Vsako leto so ta podjetja tudi nagrajena v tekmovanju Gazela, med katerimi je veliko podjetij, ki so v preteklosti prejela sredstva Sklada. V nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov hitro rastočih podjetij s podporo Sklada.
Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS) je decembra 2018 s SID banko podpisal finančni sporazum, na osnovi katerega je SPS pridobil 28 milijonov evrov iz Sklada skladov in na ta način postal  posrednik mikroposojilne linije za MSP v okviru Sklada skladov.  Cilj SKLADA SKLADOV je, da vašemu podjetju olajšamo financiranje vsakodnevnega poslovanja. Več o Skladu skladov lahko preberete tukaj. 
V podjetju ABC pospeševalnik iz Ljubljane pripravljajo Demo dan 8.generacije starupov, ki bo potekal 27.3.2019.  ABC Accelerator ob zaključku 3-mesečnega programa organizira Demo Dan za že osmo skupino startupov, ki so z vseh koncev sveta prišli iskat poslovni uspeh ravno v Slovenijo. Startupi bodo predstavili svojo ponudbo in povedali, kako jim je ABC pospeševalni program pomagal vstopiti na najbolj oblegan del trga. Predstavilo se bo 6 startupov, ki so s trdim delom, močno voljo in veliko podporo mentorjev in ABC Acceleratorja uspeli svojo idejo spremeniti v posel. Posel, ki je zanimiv za nove investitorje pa tudi večja podjetja in korporacije, ki so že potrdila sodelovanje, ali pa so ravno v dogovorih za podpis pogodb.Predstavljene bodo priložnosti za naložbe in partnerstva. To je naš najboljši Demo dan, zato bi bila škoda, če bi ga zamudili.Na spodnji povezavi boste našli več informacij o startupih: Stratio tech, Transfer Hero, Beyond Seen Screen, Siloe, Car Co, Companion. https://drive.google.com/drive/folders/1w7flRXqoDPPb9sOC_UQer-_95IqKExJv?usp=sharing Rezervirajte svoje mesto na grega@abc-accelerator.com Razširite besedo in povabite vlagatelje ali partnerje, za katere menite, da je dogodek pomemben. Vabljeni!
Za izvajanje svojih nalog mora Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad) pridobivati in obdelovati tudi osebne podatke. Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (ime, priimek, naslov, e-naslov, telefonska številka, ID številka, spletni identifikator…) Gre torej za podatek, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti, kdo je določen posameznik. Sklad  obdeluje osebne podatke skladno z veljavno zakonodajo. Svoje delovanje je uskladil z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki se uporablja od 25.5.2018. Sklad skrbi, da so osebni podatki obdelani zakonito, pošteno in transparentno ter s spoštovanjem posameznikovih pravic. Osebni podatki se zbirajo in obdelujejo zgolj za določene namene in v najmanjšem možnem obsegu. Podatki se bodo shranjevali le toliko časa, kolikor določa predpis oziroma kolikor je potrebno za izpolnitev namena, zaradi katerega so bili zbrani. Kontaktni podatki upravljavca osebnih podatkov: Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, Ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor Telefonska številka: 02 234 12 60 Elektronski naslov: info@podjetniskisklad.si Spletna stran: www.podjetniskisklad.si Kontaktni podatki pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov v SPS: Elektronski naslov: gdpr@podjetniskisklad.si Telefonska številka: 02 234 12 51 Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov sami stopijo v stik glede vseh vprašanj, povezanih z obdelavo njihovih osebnih podatkov ali z uresničevanjem njihovih pravic na podlagi veljavnih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Opis produkta Razpis Najpogostejša vprašanja Oznaka produkta P7OR/Mikrokrediti na obmejnih problemskih območjih v Republiki Sloveniji Kratek opis produkta Produkt predstavlja: ugodni neposredni kredit SPS-a po ugodni pogodbeni obrestni meri Namen produkta Neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP) za financiranje rast in razvoja, tekočega poslovanja in investicijskih vlaganj na obmejnih problemskih območjih. Končni prejemniki mikro, mala in srednje velika podjetja Vlagatelji Obmejna problemska območja (občine so definirane na ravni javnega razpisa) Ugodnosti za končne prejemnike Neposredni krediti SPS-a so za prejemnike ugodnejši zaradi: nižje obrestne mere, nižje zavarovalne zahteve, ročnosti kredita do 5 let, možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kredita do 6 mesecev, strošek kredita se ne zaračunava... Upravičeni stroški Upravičeni stroški so: izdatki za materialne investicije, izdatki za nematerialne naložbe, izdatki za nakup materiala in trgovskega blaga, izdatki za nakup storitev izdatki za plače Podrobneje so upravičeni stroški definirani na ravni posameznega razpisa. Merila za ocenjevanje prijavljenih projektov Vse formalno popolne vloge, ki izpolnjujejo pogoje za kandidiranje in so skladne z namenom javnega razpisa, oceni komisija za dodelitev sredstev na osnovi kvalitativne in/ali kvantitativne ocene. Na podlagi te ocene vloga pridobi pozitivno oziroma negativno mnenje. Komisija za dodelitev sredstev poda predlog Upravi SPS-a v odločanje za vse formalno popolne in pravno formalne ustrezne vloge, s pridobljenim pozitivnim kot tudi negativnim mnenjem. Uprava SPS-a sprejme končno odločitev s sklepom o odobritivi oziroma sklepom o nedobritvi vloge. Natančno razdelana merila s točkovnikom so sestavni del razpisne dokumentacije. ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA SO V PRIPRAVI.
Top