Koristne informacije o prijavi na razpis

  1. Kakšna institucija je Slovenski podjetniški sklad?
    Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad ali SPS), kot izvajalska institucija Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijijo, za finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji vsako leto razpisuje državne pomoči za investicijske projekte v malih in srednje velikih podjetjih v Sloveniji, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi bankami in mednarodnimi finančnimi institucijami kot so Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem. Od leta 2004 preko Slovenskega podjetniškega sklada Ministrstvo za gospodarstvo usmerja v podjetniški sektor tudi evropska strukturna sredstva za investicijske naložbe.
  2. Koga Sklad financira?
    V letu 2016 Sklad  nadaljuje s ponudbo produktov za MSP-je v Sloveniji. Podobno kot preteklo leto bo tudi v letošnjem letu izvajal dva vsebinska programa finančnih spodbud za mikro, mala in srednje velika podjetja v Sloveniji, in sicer:
    - program MLADI/podjetja mlajša od 5 let/
    - program MSP5+/podjetja starejša od 5 let/
  3. Katere finančne instrumente Sklad ponuja mikro, malim in srednje velikim podjetjem?
    Sklad izvaja pet različnih finančnih linij skozi katere ponuja podjetjem v vseh fazah njihovega razvoja različne ugodne finančne spodbude, in sicer: 
    - ZAGONSKE SPODBUDE(nepovratna sredstva) za ustanovitev podjetij
    - SEMENSKI KAPITAL za vstop in širitev mladih podjetij na trgu
    - TVEGAN KAPITAL za hitro globalno rast
    - MIKROKREDITE za posebne ciljne skupine, ki potrebujejo sredstva za tekoče poslovanje
    - GARANCIJE za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere za tekoče poslovanje in nadaljnjo rast podjetij
  4. Ali sodijo finančne ugodnosti Sklada med državne pomoči?
    Vse oblike finančnih ugodnosti (garancije, nižji stroški odobritve kredita subvencije obrestnih mer, direktne subvencije investicijskih izdatkov,…) Sklada sodijo med državne pomoči in morajo biti usklajene s skupnimi evropskimi pravili o državnih pomočeh. Pri tem je osnovno upoštevanje temeljne Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11.julij 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (v nadaljevanju: Uredba št. 1083/2006), ter druga ustrezna evropska zakonodaja. Uredba št. 1083/2006 ureja cilje in splošna pravila glede pomoči v celoti.
  5. Kakšen je namen državnih pomoči Sklada?
    Državne pomoči Sklada v obliki ugodnih obrestnih mer kreditov, garancij za zavarovanje kreditov ali nepovratnih sredstev za različne razvojne projekte so usmerjene v podporo tistih projektov, ki zagotavljajo povečevanje rasti podjetij, ustvarjajo višjo dodano vrednost na zaposlenega oziroma nadomeščajo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo. Zato so najpomembnejša ciljna skupina podjetja z velikim tržnim potencialom, ki ga gradijo na inovacijah in tehnoloških izboljšavah - gazele. Med njimi so prav tako nova inovativna podjetja v Sloveniji, ki zagotavljajo uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov v tržno uspešna podjetja.
  6. Ali lahko podjetje državno pomoč koristi za nazaj?
    Podjetja se še vedno premalo zavedajo, da državne pomoči sodijo pod skupna evropska pravila za dodeljevanje tovrstnih pomoči. In eno izmed pravil je, da mora biti državna pomoč nujno potrebna in je nihče ne more koristiti za nazaj.
  7. Ali je lahko investicija, ki je že načeta podprta in sofinancirana s strani Sklada?
    Investicija, ki že deluje in je že načeta, ne more biti podprta in sofinancirana s strani Sklada.
  8. Komu je namenjena državna pomoč?
    Državna pomoč, ki jo lahko odobrava Sklad, je namenjena mikro, malim in srednje velikim podjetjem (ki so organizirana kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki), razen če je v besedilu posameznega javnega razpisa drugače določeno. Določila za opredelitev mikro, malih in srednje velikih podjetij so skladna z opredelitvijo mikro, malih in srednje velikih podjetij iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008, z dne 6.8.2008. Evropska definicija malih in srednje velikih podjetij, upošteva tudi lastniška razmerja. To področje je velikokrat s strani podjetij sprejeto z nerazumevanjem. Prav tako podjetja včasih ne upoštevajo upravičenih stroškov kot strogo pravilo.
  9. Kakšni učinki morajo biti doseženi po investiciji?
    Z državno pomočjo morajo biti ustvarjeni tudi učinki vidni v okolju, to pomeni, da gre za povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, širitev tržnega deleža in ustvarjena nova delovna mesta.
  10. Kako se preverjajo učinki prejetih kreditov in posebnih spodbud (nepovratna sredstva)?
    Učinki se preverjajo na podlagi namenske uporabe kreditov in posebnih spodbud za projekte, ki se šele začenjajo izvajati. Kontrola projekta se izvede na terenu ob sami nabavi tehnične opreme, kar pomeni, da se preveri dejansko stanje investicije in namenska poraba sredstev. Po zaključku investicije in izplačilu sredstev pa se obveznosti podjetnika ne končajo.

    Prejemniki državnih pomoči Slovenskega podjetniškega sklada so dolžni Skladu, skladno s sklenjeno pogodbo o dodeljeni državni pomoči, poročati o doseženih stopnjah v pogodbi zastavljenih ciljev. Poročanje, ki poteka enkrat letno (najkasneje do 30.04. tekočega leta), za investicijsko leto in 3 leta po prejemu sklepa o državni pomoči, se nanaša na podatke o:
    - prihodkih od prodaje,
    - dobičku,
    - ustvarjanju novih delovnih mest,
    - stanju števila zaposlenih,
    - dodani vrednosti na zaposlenega,
    - drugih pogodbeno določenih kategorijah.

    Sklad je v letu 2009 uspel vzpostaviti direktne povezave z javnimi bazami podatkov, kot so AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, IPRS – Poslovni register Slovenije za samostojne podjetnike, ZZZS – Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, baze podatkov InfoBON –a in drugih. S temi dostopi lahko Sklad sam zagotovi potrebno spremljanje omenjenih finančnih podatkov o poslovanju ter številu zaposlenih v okviru posameznega prejemnika državne pomoči. Zato Sklad prejemnikom državnih pomoči Sklada, ki so v skladu s sklenjeno pogodbo o dodeljeni državni pomoči še dolžni poročati o doseženih stopnjah v pogodbi zastavljenih ciljev sporoča, da poročanje ni več potrebno.
    Navedeno ne velja za prejemnike državnih pomoči Sklada v letih 2007 in 2008 v okviru razpisa za produkt P5 – sofinanciranje (subvencije) za turistične projekte.
  11. Koliko razpisov je objavil Sklad v letu 2016?
    V letu 2016 je Sklad  objavil 9 javnih razpisov, ki jih najdete tukaj. 
  12. Za katera sredstva je največ zanimanja?
    Največ povpraševanjav letu 2016 je še vedno po garancijah Sklada, saj je tudi na strani Garancij za zavarovanje bančnih največ ponujenih sredstev s strani Sklada.
  13. Čemu so namenjeni razpisi zagonskih spodbud (nepovratna sredstva)?
    Razpisi zagonskih spodbud (nepovratna sredstva) so namenjeni sofinanciranju zagonu novih inovativnih podjetij, sofinanciranju mladih podjetij v problemskih območjih ter podjetij z predelavo lesa. Nepovratna sredstva pa pomenijo tudi veliko zavezo za podjetje pri izpolnjevanju napovedanih poslovnih rezultatov in rasti podjetja. Brez tega se lahko zgodi, da bo podjetje dolžno nepovratna sredstva tudi vračati.
  14. Za kateri produkt Sklada iz naslova dolžniških virov je s strani podjetnikov največje zanimanje?
    Med dolžniškimi viri ostajajo še vedno zanimive garancije za zavarovanje bančnih investicijskih kreditov, ki jih podjetniki lahko najamejo pri katerikoli slovenski banki, ki sodeluje s Skladom.
  15. Kakšno je povpraševanje s strani podjetij po razvojnih sredstvih?
    Povpraševanje po razvojnih sredstvih s strani podjetij je veliko in tako lahko govorimo o pozitivnem koriščenju evropskih sredstev.
  16. Je sredstev dovolj, da se zadovolji povpraševanje, koliko bi jih potrebovali?
    Sredstev nikoli ni dovolj. Več sredstev bi potrebovali za čiste začetnike, saj je za zagonske spodbude izjemno veliko povpraševanje, ravno tako je povpraševanje po posebnih spodbudah (nepovratnih sredstev) za obratna sredstva, vendar teh sredstev v finančni perspektivi 2014-2020 ne bo, ampak bodo posebne spodbude namenjene samo zagonu podjetij.
  17. Na kakšen način lahko kandidirajo podjetja na razpis za posamezni produkt Sklada?
    Podjetja lahko kandidirajo za pridobitev posameznega produkta tako, da se prijavijo na objavljeni javni razpis Sklada za posamezni produkt. Zainteresirano podjetje, ki ustreza pogojem posameznega razpisa, se prijavi na razpis z uradno oddajo vloge, ki mora biti pripravljena skladno z razpisnimi pogoji v objavljenem javnem razpisu in s tem postane prijavitelj.Za pripravo in oddajo vloge je odgovoren prijavitelj sam – torej podjetje, ki se prijavlja. Vsebina vloge je predstavljena v vsakem razpisu posebej, osnovna elementa sta prijavni list (dosegljiv za vsak razpis posebej v elektronski obliki na spletni strani www.podjetniskisklad.si pod rubriko RAZPISI) in poslovni načrt.

    Potrebno je dodati še nekaj uradnih dokazil, vendar večjih birokratskih težav s pripravo vloge podjetja nimajo. Sklad zahteva le najnujnejše dokumente v povezavi z pravilnim koriščenjem nacionalnih in evropskih sredstev za podjetniški sektor.
    Če podjetje izpolnjuje pogoje iz javnega razpisa za posamezni produkt, se prijavi tako, da na Slovenski podjetniški sklad pošlje uradno vlogo s pripisom “Ne odpiraj, vloga za produkt (ime produkta). Vloga mora minimalno vključevati:
    - prijavni obrazec 
    - poslovni načrt z bilanco stanja in izkazom poslovnega izida za leto 2010 
    - pozitiven bančni sklep 
    - bonitetna dokazila 
    - izjava o številu zaposlenih 
    - Dokazilo subjekta inovativnega okolja, da je podjetje član subjekta 
    Popolni seznam dokumentov za popolno vlogo je naveden v posameznem razpisu.
  18. Kje še lahko pridobim informacije o javnih razpisih Sklada in razpisno dokumentacijo?
    Informacije za garancije lahko pridobite:
    - pri bančnih svetovalcih za kreditiranje podjetij v bankah, ki sodelujejo s Skladom,
    - pri območnih obrtnih in gospodarskih zbornicah,
    - pri lokalnih in regionalnih podjetniških centrih,
    - pri tehnoloških parkih,
    - pri univerzitetnih ali podjetniških inkubatorjih.
  19. Kje se lahko prijavim na e-novice Sklada?
    Da boste pravočasno obveščeni o razpisih Sklada, se preko spletnih strani Sklada www.podjetniškisklad.si prijavite na e-novice.
  20. Kako se dodeljujejo državne pomoči?
    Državne pomoči se dodeljujejo preko javnih razpisov. Javni razpisi so objavljeni v Uradnem listu RS, v javnih občilih in na spletni strani Sklada www.podjetniskisklad.si.
  21. Na kaj je potrebno biti pozoren pri posameznih razpisih?
    Pri javnih razpisih je potrebno preveriti pogoje razpisa:
    - kaj je državna pomoč (garancija za zavarovanje bančnega kredita, subvencija obrestne mere, subvencija upravičenih stroškov,…)?
    - katera podjetja so upravočena do prijave (upravičenci)?
    - katere investicije so upravičene do državne pomoči (upravičeni stroški)?
    - Katera podjetja so zaradi pravil državnih pomoči izločena in se ne morejo prijaviti?
    - kdaj lahko nastanejo upravičeni stroški (obdobje upravičenosti investicije)?
    Pri javnih razpisih za odobravanje garancij za zavarovanje bančnih investicijskih kreditov z hkratno subvencijo obrestne mere pri financiranju sodelujejo tudi banke, ki letno podpišejo s Skladom pogodbo o sodelovanju. Zato morajo zainteresirana podjetja pri teh razpisih poiskati tudi sodelujočo banko in pri njej zaprositi za investicijski kredit.
    Razpisna dokumentacija za prijavo na javni razpis Sklada je dosegljiva na spletni strani www.podjetniskisklad.si in na sedežu Sklada.
  22. Katere finančne produkte bo Sklad razpisal preko javnih razpisov v letu 2016?
     
  23. Kako pripravim poslovni načrt?
    Pri pripravi poslovnega načrta za investicijo si pomagajte s programskim orodjem Poslovni načrt, ki ga najdete na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Pri predalčku pripomočki za pripravo vloge, sledite poslovnemu načrtu, ki se loči za samostojne podjetnike in za gospodarske družbe.

    Pri obeh sledi:
    a) Splošna navodila za naložitev in uporabo pripomočka,
    b) Priprava poslovnega načrta (tekstualni del) in
    c) Priprava poslovnega načrta (finančni del).

    Pri tekstualnem delu poslovnega načrta so praktična navodila za pisanje le-tega kot opombe pri vsaki točki. Pri finančni prilogi poslovnega načrta, pa je prvi delovni list navodilo, kjer je podrobno obrazložen način izpolnjevanja in poenostavitve. Za vsa dodatna vprašanja podjetnikov, v zvezi z izpolnjevanjem poslovnega načrta, je na Skladu prav tako vedno dosegljiva oseba, ki je strokovno usposobljena za odgovore.
  24. Ko začnemo vnašati bilančne podatke v tabele, ne gre, ker nas program vpraša po geslu. Zakaj se pojavi opozorilo?
    Microsoft Excel
    Celica ali grafikon, ki ga poskušate spremeniti, je zaščiten in zato označen samo za branje. Za spreminjanje najprej odstranite zaščito z uporabo ukaza »Odstrani zaščito lista« (meni »Orodja«, podmeni »Zaščita«). Morda boste vprašani po geslu.
    Podatke ste poskušali vnašati v napačne celice. Podatke je možno vnašati le v modre celice, vse ostale celice so zaklenjene in morajo (zaradi funkcionalnosti programa) zaklenjene tudi ostati. Bele celice vsebujejo besedila, rumene celice pa vsebujejo formule, ki so potrebne za izračune.
  25. Ko želimo v točki »1. BILANČNI PODATKI PRETEKLEGA POSLOVANJA« odkljukati, da obstaja ali da ne obstaja bilanca stanja in izkaz poslovnega izida, z miško klikamo v označeno polje in se nič ne spremeni. Zakaj program ne sprejme klika miške?
    Program ne sprejme klika zato, ker niste pravilno nastavili varnosti v vašem Excelu, po tem, ko ste ga prenesli in shranili na vaš računalnik.
    Narediti morate naslednje: ko zaženete Excel, v meniju kliknete »Orodja« in ko se vam odprejo podmeniji, greste z miško na podmeni »Makro«, kjer se odprejo novi podmeniji. Kliknete na podmeni »Varnost« in v pogovornem oknu potrdite »srednjo stopnjo varnosti«.
    Če ste pred tem morda že vpisali kakšen znesek v preglednice, vam program, žal, ne bo dal pravilnega rezultata in v takem primeru je edina rešitev: vse zbrisati. Morali si boste namestiti novo datoteko s spletne strani, v kateri pa najprej nastavite »Varnost« in program bo deloval pravilno.
  26. V točki »2. INVESTICIJA IN VIRI FINANCIRANJA INVESTICIJE« sta možni le dve leti za porabo sredstev. Kaj narediti v primeru, ko predvidevamo, da bo investicija trajala tri leta? 
    V takšnem primeru tega računalniškega programa ni možno uporabiti.
  27. Vse podatke smo vnesli tako kot piše v Navodilu za pripravo finančnega dela. Zakaj se nam tako v Izkazu uspeha in Bilanci stanja kot v Denarnem izidu in celo v Kazalnikih, namesto izračunanih vrednosti pojavljajo napisi: »#VREDN!«?
    Vse te preglednice so obarvane rumeno in zaklenjene, tako da ne moremo nič vpisovati ali popraviti. Po strokovni obrazložitvi podjetja Microsoft, se v posamezni celici Excela pojavi napaka »#VREDN!« takrat, kadar je za izračun vrednosti te celice uporabljena napačna vrsta argumenta ali operand ni uporabljen.

    Za vaš poslovni načrt to pomeni, da ste točko »3.4.3. Finančne obveznosti - posojila« in/ali točko »3.4.4. Dolgoročne poslovne obveznosti - finančni leasing«, izpolnili napačno ali pomanjkljivo.
    Da lahko program izračuna višino obroka glavnice, znesek plačanih obresti ter stanja kreditov in leasingov za vsa leta, potrebuje minimalno štiri podatke, ki morajo biti obvezno vpisani. Brez njih ne bo šlo! Vsakokrat se vam bo prikazal napis »#VREDN!« če bo manjkal le eden, katerikoli od naslednjih podatkov:
    - glavnica,
    - obrestna mera,
    - mesec in leto porabe kredita oziroma sklenitve leasing pogodbe in
    - število mesečnih obrokov v katerih boste kredit ali leasing odplačali.

    Pa še opozorilo za nenatančne: pri vnosu obrestne mere je pogosta napaka (z enako posledico na izračun), da namesto vnosa številke, na primer »5,863« (podatek za november 2008) izdelovalci poslovnega načrta vpišejo »EURIBOR 6mesečni + 0,7%«, kar pomeni za Microsoft Excel uporabo napačne vrste argumenta in v celici se bo izpisalo »#VREDN!«.
  28. V lanskem poslovnem letu smo pretežni del čistih prihodkov od prodaje dosegli s trgovinsko dejavnostjo. V letošnjem letu načrtujemo investicijo v proizvodno dejavnost. Zaradi avtomatizma izračuna stroškov v točki »3.2.1. Stroški blaga, materiala in storitev« je nabavna vrednost prodanega blaga prikazana previsoko, stroškov porabljenega materiala pa sploh ni načrtovanih. Ali lahko odklenete celice za vpis pravilnih stroškov?
    Program je uporaben le v originalni verziji, objavljeni na spletni strani Sklada in ga ni možno korigirati za specifične potrebe posamezne podjetnice ali podjetnika.
    V takšnem primeru naj vam služi izdelan finančni del poslovnega načrta kot podlaga in napotek za izdelavo lastnega finančnega dela poslovnega načrta vašega podjetj
  29. Na kaj je potrebno biti pozoren pred prvo uporabo pripomočka?
    Pred prvo uporabo pripomočka kar se da podrobno preberite navodila. Po triletnih izkušnjah z uporabo pripomočka ugotavljamo, še posebej velja to za Poslovni načrt (finančni del), da so vse težave pri izdelavi izključno posledica površne seznanitve z navodili in ne napake v računalniškem programu, kot praviloma vsak uporabnik najprej pomisli. Če imate kljub temu težave z izdelavo poslovnega načrta, dobite dodatne informacije na telefonski številki (02) 234 12 87 - Anton Vajngerl.
  30. Pripomočki Sklada za pripravo vloge
    Slovenski podjetniški sklad je za enostavnejšo in preglednejšo pripravo vloge za prijavo na javni razpis pripravil nekaj pripomočkov, ki so dosegljivi preko spletne strani www.podjetniškisklad.si / pripomočki za pripravo vloge:
    1. pripomoček za pripravo poslovnega načrta z navodili posebej za gospodarske družbe in posebej za samostojne podjetnike posameznike,
    2. pripomoček za pripravo amortizacijskega načrta, ki omogoča informativen prikaz vračila investicijskih kreditov
    3. rubrika med pripomočki NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA PODJETNIKOV ponuja koristne nasvete in odgovore za pripravo vloge in uspešno koriščenje državnih pomoči Sklada, ki lahko hitro razreši morebitno dilemo, ki se pojavi pri pripravi vloge.

    Prijavitelj se sam po lastni presoji odloča, ali bo vlogo pripravil sam ali bo za to koristil zunanjo pomoč. V primeru, da se odloči za zunanjo pomoč, prostovoljno in po lastni presoji tržnih razmer izbere svetovalno podjetje ali podjetniškega svetovalca in z njim stopi v poslovni odnos. Vendar v tem odnosu Sklad ne sodeluje.
    Še enkrat opozorilo – svetovalnih podjetij ali podjetniških svetovalcev s pooblastilom za pripravo vlog za potencialne prijavitelje na javne razpise Slovenskega podjetniškega sklada ni. Zato naj podjetja ne nasedajo morebitnim namigom ali razlagam, da so podprte zgolj vloge, ki jih pripravljajo svetovalna podjetja ali podjetniški svetovalci s posebnimi pooblastili. Je pa potrebno pri tem poudariti, da so določena svetovalna podjetja ali podjetniški svetovalci bolj usposobljeni za pripravo vlog kot drugi. Vendar to bodo podjetniki zagotovo znali oceniti in preveriti sami na trgu, ko se bodo odločali a zunanjo pomoč.
  31. Ali lahko na kratko komentirate slovenski trg tveganega kapitala in povpraševanje po njem in podrobneje razložite delovanje vašega sklada. Po kakšnih kriterijih bo sklad vlagal sredstva (v register skladov tveganega kapitala pri ministrstvu za finance je vpisanih pet skladov pri čemer ima samo eden upravljalca iz dejavnosti finančnega poslovanja, vsi drugi pa se ukvarjajo s povsem drugačnimi zadevami? Zakaj ste se odločili za naložbe v druge sklade tveganega kapitala in ne na primer za neposredne vložke sklada SPS v podjetja?
    V luči izvajanja svojega poslanstva je Slovenski podjetniški sklad, ki ga je RS ustanovila z namenom izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za razvojne investicije, v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo pripravil Poslovni načrt programa instrumentov finančnega inženiringa za MSP za obdobje 2009 – 2013 (v nadaljevanju: PIFI).
    S tem programom, ki ga je Vlada RS sprejela na svoji 50. redni seji dne 22.10.2009, SPS želi na najbolj optimalen način spodbujati hitro rastoča in inovativna mala in srednje velika podjetja z lastniškimi in dolžniškimi viri financiranja, tako s stališča pravil državnih pomoči oz. pravil evropske kohezijske politike, ki se bodo kombinirala pri vzpostavitvi tega programa, kot tudi s stališča povpraševanja oz. nudenja ugodnih finančnih virov MSP. Pomanjkanje lastniških in ugodnih dolžniških virov za hitro rastoča podjetja je namreč pokazala tudi analiza vrzeli financiranja rasti in razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij v RS, ki je bila izvedena v letu 2008 s strani Evropskega investicijskega sklada (GAP Analysis, 2008).
    PIFI se bo tako izvajal po principu holdinškega sklada, kjer bo vlogo holdinškega sklada prevzel SPS in bo izvajal instrumente lastniškega financiranja, ki predstavljajo kapitalske naložbe holdinškega sklada zasebnim družbam tveganega kapitala, ki kapitalsko vstopajo v MSP s potencialom rasti, ter instrumente dolžniškega financiranja (garancije, pogarancije, krediti), ki se bodo začeli izvajati v primeru, da preko javnega razpisa za izbor družb tveganega kapitala predvidena sredstva ne bodo porabljena oz. če se bo za to pokazala potreba. Za izvajanje PIFI so predvidena sredstva v višini 35,05 mio EUR, razpis za instrumente lastniškega financiranja pa bi bil objavljen predvidoma januarja 2010.

    Na področju spodbujanja lastniških oblik financiranja je tako v ospredju podpora MSP s potencialom hitre rasti, ki bi jim na tak način omogočili dostop do svežih finančnih sredstev ter posledično lažji in boljši prodor na domači oz. tuji trg. Z načinom organizacijske izvedbe PIFI preko holdinškega sklada pa želi RS pospešiti razvoj trga tveganega kapitala, nastajanje novih DTK in povečanje obsega ponudbe tveganega kapitala na slovenskem trgu.
    Instrumenti lastniškega financiranja predstavljajo kapitalske naložbe holdinškega sklada zasebnim družbam tveganega kapitala (v nadaljevanju: DTK), ki delujejo v Sloveniji skladno z Zakonom o družbah tveganega kapitala (Uradni list RS, št. 92/2007 in 57/2009; v nadaljevanju: ZDTK), in kapitalsko vstopajo v MSP-je s potencialom hitre rast v Sloveniji. Na podlagi transparentnega javnega razpisa izbrani DTK-ji bodo finančni prispevek RS lahko koristile za kapitalske naložbe v obliki tveganega kapitala v MSP s potencialom hitre rasti. Ta podjetja bodo v nadaljnji fazi lahko podprla tudi z mezzanin kapitalom. DTK-ji bodo morali delovati skladno s Smernicami skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja 2006/C 194/02 (v nadaljevanju Smernice 2006/C 194/02) in ZDTK.

    Pri merilih za izbor oz. ocenjevanju DTK-jev, ki bodo morale biti ustanovljene v RS, bo neodvisna razpisna komisija, ki jo bo na predlog SPS potrdil njegov Nadzorni svet, upoštevala predvsem vpliv posameznega podprtega projekta na dvig konkurenčnosti podjetij, ki bodo v končni prejemniki teh sredstev, s tem da bo podrobno pregledala investicijsko politiko DTK (cilje DTK, pričakovano višino finančne podpore, sektor investicijskih aktivnosti, velikost predvidenih investicijskih projektov in njihovo pričakovano trajanje, marketinški načrt in tveganja DTK) in usposobljenost investicijskega managementa oziroma oseb, ki imajo vpliv v procesu odločanja o investicijah ter predhodne izkušnje upravljavske družbe (CV oseb, ki imajo vpliv v procesu odločanja o investicijah z opisom njihovih kvalifikacij in poklicnih izkušenj, predhodne izkušnje upravljavske družbe v zvezi z lastniškimi naložbami oziroma naložbami tveganega kapitala za že obstoječe DTK ter utemeljitev pomena ustanovitve nove DTK za slovenski trg za nove DTK, npr. specializacija). S poudarkom na preverjanju usposobljenosti upravljavcev DTK želimo na dogi rok spodbuditi razvoj tega področja upravljanja v RS, pri tem pa je verjetno neizogibno, da v slovensko okolje prenesemo znanje tudi iz tujine oz. uporabimo znanje slovenskih managerjev s tega področja, ki aktivno poslujejo v tujini.

    Za takšno izvedbo programa PIFI in s tem ukrepov lastniškega financiranja se je RS se določila, ker so se razmere na trgu tveganega kapitala od leta 2006, kjer je načrtovala neposredne lastniške naložbe v MSP, spremenile. Slovenija je v letu 2007 dobila prvi zakonski okvir delovanja DTK, ki v smislu stimulacije te dejavnosti kapitalske dobičke iz naložb tveganega kapitala izvzema iz davčnih obveznosti DTK. Prav tako je obstoječ trg izrazil veliko večji interes po takšnem sodelovanju z državo, kot pa v primeru javne družbe tveganega kapitala, ki bi imela svojega upravljavca prav tako v obliki javne družbe. Nenazadnje pa je model holdinškega sklada, preko katerega se bo PIFI izvajal, oblika dobre prakse iz tujine, ki jo zelo podpira Evropska komisija, saj pomeni zelo pregledno in učinkovito obliko porabe evropskih sredstev.
Top